V četrtek, 25. septembra 2014, je v Družbenem domu Grosuplje potekala okrogla miza na temo, kako učinkovito črpati evropska sredstva. Zbrane sta uvodoma nagovorila gostitelj dogodka župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič in podpredsednica Slovenske demokratske stranke Alenka Jeraj. Nato pa so na vprašanje, kako učinkovito črpati evropska sredstva, poskušali odgovoriti mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v mandatu vlade Janeza Janše in strokovnjakinja za črpanje evropskih sredstev, Rok Zupančič, asistent državne sekretarke na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v mandatu vlade Janeza Janše in strokovnjak za črpanje evropskih sredstev ter Danijel Krivec, poslanec in dolgoletni župan občine Bovec.

Župan dr. Peter Verlič je povedal, da si je vprašanje, kako učinkovito črpati evropska sredstva, naša občina postavljala več let. Ko so bili časi mnogo boljši, ko je bilo na razpolago več evropskega denarja, črpanja praktično ni bilo. Zato je razvoj v občini tudi zelo stagniral. Z novo ekipo, ko je pred štirimi leti sam postal župan občine Grosuplje, so si obljubili, da bodo pridobili kar se da evropskih sredstev.  Sedaj, ob koncu mandata, je v naši občini teh sredstev okoli 20 milijonov evrov. In to je napravilo pravi pospešek v tej občini. Mnoge investicije, ki se drugače ne bi mogle izvesti, so se izvedle, med njimi največja za 14,5 milijona evrov, nova moderna čistilna naprava, ki bo pričela s poskusnim obratovanjem 1. decembra. Zgrajenih je tudi kar 16 km novih kanalizacijskih cevi. Z evropskimi sredstvi smo energetsko sanirali Osnovno šolo Louisa Adamiča na Tovarniški z vrtcem Tinkara, vrtec Kekec in Podružnično šolo Šmarje – Sap, ki je z evropskimi sredstvi dobila tudi športno igrišče. V naslednjem letu pa bomo z evropskimi sredstvi energetsko sanirali še stari objekt zdravstvenega doma in vrtec Pika v Šmarju – Sapu.

Podpredsednica Slovenske demokratske stranke Alenka Jeraj je dejala, da v Slovenski demokratski stranki ves čas zagovarjamo decentralizacijo države. Zavedamo se, da bomo uspešni in da bomo napredovali le, če bodo približno enakomerno razviti vsi deli naše države. Danes temu ni tako. Veliko bolj je razvit osrednji del, v zadnjih letih pa so se te razlike še povečevale.

Vlada Janeza Janše se je trudila, da bi občinam res pomagala pri pripravi projektov in zmanjšala administracijo. Vendar pa bo verjetno potrebno nekaj zelo stabilnih vlad in več mandatov, da bomo uspeli narediti naš javni sektor bolj učinkovit. Župani in občine so vedno vedeli, kaj potrebujejo v svojem okolju, in tako tudi zelo hitro pripravili projekte, uredili vso potrebno dokumentacijo, pridobili soglasja in podobno. Največkrat se je potem zataknilo pri državni administraciji. To je problem pretekle perspektive in verjetno tudi današnjega dne.

In če bi bilo prav, da bi se v tej prvi perspektivi naučili kvalitetno črpati evropska sredstva, da bi nam bilo delo olajšano za naslednjo perspektivo, je Alenka Jeraj izrazila zaskrbljenost, da temu ni tako. Iz prve finančne perspektive nam namreč ni uspelo počrpati skoraj milijarde evrov evropskih sredstev.

Prisluhnili smo govorcem na okrogli mizi. Rok Zupančič se je osredotočil predvsem na finančno perspektivo Evropske unije 2007-2013, mag. Monika Kirbiš Rojs pa na novo finančno perspektivo 2014-2020. Danijel Krivec je kot primer dobre prakse črpanja evropskih sredstev predstavil občino Bovec.

Rok Zupančič je med drugim izpostavil, da je pomembno dejstvo, da je Republika Slovenija še vedno neto prejemnica sredstev Evropske unije, kar pomeni, da z evropskega proračuna prejmemo več sredstev, kot vanj vplačamo.

Mag. Monika Kirbiš Rojs je z nami delila svojo izkušnjo dela v več vladah. Ko je bil predsednik vlade Janez Janša, je želel enkrat mesečno na sejah vlade poročilo o črpanju na vseh ministrstvih. Tako so tudi ministri poročali o stanju na svojem področju. Resorni minister pa se je mogel z njim celo tedensko sestajati. Problemi, do katerih je prihajalo, so se tako reševali na tedenski ravni. Takoj, ko se je vlada zamenjala, prvič je predsednik vlade postal Borut Pahor, drugič Alenka Bratušek, so se vsi ti sestanki in poročanja na sejah vlade ukinila.

Kar zadeva novo finančno perspektivo, je izrazila zaskrbljenost. S pripravo dokumentov zamujamo že eno leto. Gremo proti koncu leta 2014, z izvedbo pa bi morali začeti že pred 9 meseci. Strategija razvoja Slovenije še vedno ni pripravljena, tako da na žalost v Sloveniji sploh ne vemo, kaj so naše razvojne prioritete, ne vemo, ali bomo vlagali v energetiko, okolje ali v promet. Boji se, da bo potrebno še kakšno leto, da bodo nastali vsi ti strateški dokumenti, do takrat pa iz Evropske unije ne bomo prejeli niti evra.

Kateri so naši prioritetni projekti do leta 2020, torej ne vemo. Prvi razpisi pa naj bi bili po njenih informacijah šele konec leta 2015. Letos smo žal brez razpisov, to pa pomeni, da bomo tudi drugo leto brez razpisov.

Razlog, da je stanje tako slabo kot je, se zagotovo skriva tudi v političnem kadrovanju in v dejstvu, da se je na področju kohezijske politike v petih letih zamenjalo kar 9 ministrov.

Danijel Krivec pa je izpostavil, da je težava v tem, da nimamo regij. To, da nismo uspeli ustanoviti regij, nas zdaj tepe ravno pri črpanju evropskih sredstev. Če bi imeli regije, bi se lahko  regije povezovale med seboj, in občinam, tako manjšim kot večjim, ne bi bilo treba vedno čakati države, da pripravi okvir, programske smernice in podobno.

Okrogla miza se je zaključila ob konstruktivnih vprašanjih iz publike in kompetentnih odgovorih nastopajočih.